Več kot 17 let je vesoljsko plovilo Ulysses preučevalo sonce, pionirsko sončno znanost in definiralo naše znanje o sončni heliosferi. A 1. julija se bo misija končala. Vesoljsko plovilo je počasi »umiralo« zaradi vse manjšega napajanja, ki vesoljsko plovilo ne more več ohranjati dovolj toplo. Toda Ulysses je trajal skoraj štirikrat več kot pričakovano življenjsko dobo in je za vedno spremenil način, kako znanstveniki gledajo na sonce in njegov vpliv na okoliški prostor.
Ulysses konča svojo kariero, potem ko je razkril, da je magnetno polje, ki izhaja iz sončnih polov, veliko šibkejše, kot so opazili prej. To bi lahko pomenilo, da bo prihajajoče obdobje sončnega maksimuma manj intenzivno kot v nedavni zgodovini.
'V skoraj dveh desetletjih Ulyssesovih znanstvenih opazovanj smo se o naši zvezdi in načinu njene interakcije s prostorom, ki jo obkroža, naučili veliko več, kot smo pričakovali,' je povedal Richard Marsden, znanstvenik projekta Ulysses in vodja misije Evropske vesoljske agencije. (ESA). »Sončne misije so se pojavile v zadnjih letih, vendar je Ulysses še danes edinstven. Njenega posebnega zornega kota nad sončnimi poli ni nikoli zajela nobena druga misija.'
Ulysses je v šestletni orbiti okoli Sonca. Njegova dolga orbitalna pot ga vodi do Jupitrove orbite in nazaj. Bolj ko se odmika od Sonca, hladnejše postaja vesoljsko plovilo. Ko pade na 2 °C, bo hidrazinsko gorivo vesoljskega plovila zamrznilo.
To v preteklosti ni bil problem, ker ima Ulysses grelnike za vzdrževanje delovne temperature na vozilu. Vesoljsko plovilo poganja razpad radioaktivnega izotopa in v več kot 17 letih je moč, ki jo je dobavljala, vztrajno padala. Zdaj vesoljsko plovilo nima več dovolj moči, da bi hkrati izvajalo vso svojo komunikacijsko, ogrevanje in znanstveno opremo.
Vesoljsko plovilo in njegov nabor 10 instrumentov so morali biti zelo občutljivi, a dovolj robustni, da so vzdržali nekatere najbolj ekstremne pogoje v sončnem sistemu, vključno z intenzivnim sevanjem med prehodom mimo severnega pola orjaškega planeta Jupitra.
Ulysses je bila prva misija za raziskovanje okolja v vesolju nad in pod sončnimi poli v štirih dimenzijah prostora in časa. Pokazalo se je, da se sončno magnetno polje prenaša v sončni sistem na bolj zapleten način, kot se je prej mislilo. Delci, ki jih sonce izžene z nizkih zemljepisnih širin, se lahko povzpnejo na visoke zemljepisne širine in obratno, včasih pa nepričakovano najdejo pot do planetov. Ulysses je preučeval tudi prah, ki priteka v naš sončni sistem iz globokega vesolja, in pokazal, da ga je 30-krat več, kot so domnevali astronomi. Poleg tega je vesoljsko plovilo zaznalo atome helija iz globokega vesolja in potrdilo, da vesolje ne vsebuje dovolj snovi, da bi sčasoma ustavilo njegovo širjenje.
Ulysses je v svoji življenjski dobi prepotoval več kot 8,6 milijarde kilometrov (5,4 milijarde milj).
'Ulysses je bila od začetka zahtevna misija,' je povedal Ed Massey, vodja projekta Ulysses pri JPL. 'Njen uspeh je zahteval sodelovanje in intelekt inženirjev in znanstvenikov z vsega sveta.'
Ulysses je bila skupna misija Nase in ESA.
'Ko bodo končno prispeli zadnji deli podatkov, se bo zagotovo težko posloviti,' je dejal Nigel Angold, vodja misije ESA Ulysses. »Vendar bo vsaka žalost, ki bi jo čutil, zbledela v primerjavi s ponosom, da delam na tako veličastni misiji. Čeprav se bodo operacije končale, se bodo znanstvena odkritja iz podatkov Ulysses nadaljevala v prihodnjih letih.
Vir novic: Sporočilo za javnost JPL
