Zaporedje posnetkov ozkokotne kamere OSIRIS od 12. avgusta 2015, le nekaj ur preden je komet dosegel perihel. Zasluge: ESA/Rosetta/MPS za ekipo OSIRIS MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Oglejte si slike visoke ločljivosti spodaj[/caption]
Spektakularen prikaz nebesnih ognjemetov, kakršnega še nihče ni bil priča, izbruhnil iz Rosettinega kometa ob pravem času – spomin na zgodovino vesoljskega plovila Evropejcev, ki je preletela perihel po enoletnem čakanju vse večjega navdušenja in dih jemajoče znanosti.
Kot Rosetta Evropske vesoljske agencije (ESA). je zaznamoval svoj najbližji približevanje Soncu (perihelij) točno ob 02:03 GMT v četrtek, 13. avgusta 2015, med kroženjem kometa 67P/Churyumov–Gerasimenko, njegove zbirke 11 najsodobnejših znanstvenih instrumentov, kamer in spektrometrov so bili usposobljeni na popolnoma bizarno dvokrako telo zajeti vsak vidik narava kometa in okolje za analizo, ki jo izvajajo briljantne znanstvene ekipe.
In perihelijski prehod ni razočaral – izpolnil je vnaprejšnje obračunavanje z izbruhom neprimerljivega prikaza nezemeljskih izbruhov plinskih curkov in prašnih delcev zaradi površinskega segrevanja zaradi učinkov segrevanja sonca, ko se je komet vedno bolj približal in se je približal 186 milijone kilometrov mogočnega Sola.
ESA je izdala popolnoma novo serijo slik, prikazanih zgoraj in spodaj, ki dokumentirajo leteče iskre – kot so jih videla Rosettina ozkokotna kamera OSIRIS in širšekotne kamere NAVCAM 12. in 13. avgusta – le nekaj ur preden je komet v obliki gumijaste račke dosegel perihel po svoji 6,5-letni orbiti okoli sonca.
Slike kometa 67P/C-G, posnete z ozkokotno kamero OSIRIS 12. avgusta 2015, le nekaj ur preden je komet dosegel perihel, približno 330 km od kometa. Posamezne slike so na voljo tudi spodaj. Zasluge: ESA/Rosetta/MPS za ekipo OSIRIS MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Dejansko je bila spodnja slika kamere navigacijske kamere posneta le uro pred trenutkom perihelija, ob 01:04 GMT, z razdalje okoli 327 kilometrov!
Videti je, da zamrznjeni led razstreljuje od kometa v toči plinskih in prašnih delcev, saj naraščajoče sončno sevanje segreva jedro in utrjuje atmosfero kometa ali komo in njegov rep.
Komet v perihelu. Slika navigacijske kamere Rosetta z enim okvirjem, posneta ob 01:04 GMT 13. avgusta 2015, le eno uro preden je komet 67P/Churyumov–Gerasimenko dosegel perihel – najbližjo točko Soncu vzdolž njegove 6,5-letne orbite. Slika je bila posneta približno 327 km od kometa. Ima ločljivost 28 m/piksel, meri 28,6 km v premer in je bil obdelan, da bi prikazal podrobnosti o dejavnosti kometa. Zasluge: ESA/Rosetta/NAVCAM – CC BY-SA IGO 3.0
Po desetletju dolgem lovu na več kot 6,4 milijarde kilometrov (4 milijarde milj) je vesoljsko plovilo ESA Rosetta prispelo do kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko natanko pred enim letom, 6. avgusta 2014, za prvi v zgodovini poskus daljšega kroženja kometa. terminski študij.
V vmesnem času je Rosetta namestila tudi pristajalno napravo Philae za prvi v zgodovini pristanek na kometu 12. novembra 2014.
Pravzaprav meritve iz Rosettinih znanstvenih instrumentov potrjujejo, da komet danes izpušča tisočkrat več vodne pare, kot so opazili med Rosettinim prihodom pred letom dni. Vsako sekundo izbruha približno 300 kg vodne pare v primerjavi s samo 300 g na sekundo ob prihodu. To pomeni dve kopalni kadi na sekundo v avgustu 2015 v primerjavi z dvema majhnima kozarcema vode na sekundo avgusta 2014.
Poleg plina iz jedra hkrati izbruhne 1000 kg prahu na sekundo, kar 'ustvarja nevarne delovne pogoje za Rosetto,' pravi ESA.
»V zadnjih dneh smo se bili prisiljeni še bolj oddaljiti od kometa. Ta teden smo trenutno na razdalji med 325 in 340 km, v regiji, kjer lahko Rosettini startrackerji delujejo, ne da bi bili zmedeni zaradi prevelike količine prahu – brez njihovega delovanja se Rosetta ne more postaviti v vesolje,« komentira Sylvain Lodiot, vodja operacij vesoljskega plovila ESA, v izjavi ESA.
Tukaj je slika OSIRIS, posneta le nekaj ur pred perihelom, ki je vključena v glavno animacijo te zgodbe.
OSIRIS NAC slika kometa 67P/C-G, posneta 12. avgusta 2015 ob 17:35 GMT. Zasluge: ESA/Rosetta/MPS za ekipo OSIRIS MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Obdobje največje intenzivnosti kometa, kot je razvidno iz vseh teh posnetkov, naj bi se nadaljevalo mimo perihelija vsaj nekaj tednov in izpolnilo sanje o znanstvenem rudniku zlata za vse raziskovalne skupine in stotine raziskovalcev, ki sodelujejo pri Rosetti in Philae.
'Dejavnost bo tako visoka še več tednov in zagotovo se veselimo, da bomo videli, koliko še letal in izbruhov bomo ujeli v dejanju, kot smo bili priča že v zadnjih nekaj tednih,' pravi Nicolas Altobelli, v.d. Znanstvenik projekta Rosetta.
In Rosetta ima še vedno veliko goriva in prav tako pomembnega – financiranja – za dopolnitev svojih revolucionarnih znanstvenih odkritij.
ESA je Rosetti pred kratkim odobrila 9-mesečno podaljšanje misije za nadaljevanje raziskovalnih dejavnosti in dobila priložnost, da izpolni še en zadnji in drzen zgodovinski izziv.
Inženirji bodo poskušali pogumno pristati in sondo pristali na valoviti površini kometa.
Uradniki Evropske vesoljske agencije (ESA) so 23. junija dali 'GO' z besedami 'Pustolovščina se nadaljuje', da Rosetta napreduje z misijo do konca septembra 2016.
Če bo šlo vse dobro, bo 'vesoljsko plovilo najverjetneje pristalo na površini kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko', je dejala ESA.
ESA Philae se približuje kometu 67P/Churyumov–Gerasimenko 12. novembra 2014, kot je posneto iz orbiterja Rosetta po namestitvi in med sedemurnim priletom za prvi dotik na površini kometov. Zasluge: ESA/Rosetta/MPS za ekipo OSIRIS MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA – skladba Marco Di Lorenzo/Ken Kremer
Ostanite z nami tukaj za Ken's nadaljevanje novic o Zemlji in planetarni znanosti ter človeških vesoljskih poletih.
Iz aktivnega vratu kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko na tem foto mozaiku, sestavljenem iz štirih slik, ki jih je 26. septembra 2014 posnelo vesoljsko plovilo Rosetta Evropske vesoljske agencije, na razdalji 26,3 kilometra (16 milj) izstrelijo curki plina in prahu. središče kometa. Zasluge: ESA/Rosetta/NAVCAM/Marco Di Lorenzo/Ken Kremer/kenkremer.com