Kredit slike: ESA
Ena od pomislekov inženirjev pri načrtovanju vesoljskih misij je, kako zagotoviti, da naša vesoljska plovila ne bodo prinesla nepričakovanih mikroorganizmov, ko dosežejo oddaljen planet. Obstajajo stroga mednarodna pravila za preprečevanje kontaminacije, zato inženirji uporabljajo več tehnik, da ohranijo svoja vesoljska plovila čista: sterilizacija s toploto, vakuumom, alkoholom, obsevanje z ultravijolično svetlobo in drugimi vrstami sevanja. Ko bodo končali, inženirji upajo, da bodo imeli v Beagleu 2 manj kot 300.000 mikroorganizmov, ki naj bi bili predstavljeni leta 2003. To se sliši veliko, a celo na najčistejših kuhinjskih tleh je več milijard majhnih živali.
Ko se pakirate za potovanje proti drugemu planetu, so nekatere stvari, na primer mikroorganizmi, ki jih ne želite vključiti v svojo 'prtljago'. Kaj na primer, če je na Marsu končno odkrito nezemeljsko življenje in znanstveniki pozneje ugotovijo, da je takšno življenje dejansko zemeljsko?
Na srečo obstajajo stroga mednarodna pravila za preprečevanje kontaminacije teles sončnega sistema z biološkim materialom z Zemlje. Pristajalne naprave lahko na primer predstavljajo posebno nevarnost za predmete, na katere se spustijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) se tega dobro zaveda. Misije ESA, kot je Mars Express, s pristajalno napravo Beagle 2, Rosetta, ki bo pristala na kometu, in Cassini-Huygens, usmerjen proti Saturnu in njegovi luni Titan, bodo 'čisti' in odgovorni obiskovalci. Najstrožji postopki bodo zagotovili, da nosijo samo visoko sterilizirane pristajalne naprave.
Cassini (s Huygensom na krovu) je leta 1997 zapustil Zemljo in potuje proti planetu Saturn. Leta 2004 se bo Huygens ločil od vesoljskega plovila in sam pristal na največji Saturnovi luni Titanu. Titan je za znanstvenike zelo obetavno mesto, saj je njegova atmosfera zelo podobna tisti na primitivni Zemlji. Je zelo mrzel kraj, s temperaturami do -180?C. Mnogi znanstveniki menijo, da so takšne zmrzovalne temperature ravno razlog, zakaj se življenje na Titanu nikoli ni pojavilo. Vendar jim Huygens lahko da razloge za premislek.
Rosetta in Mars Express bosta izstreljena leta 2003. Rosetta je ESA-in preganjalec kometov. Po Osončju bo potoval 8 let, leta 2011 pa bo pristal na kometu 46 P/Wirtanen, s čimer bo Rosetta postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je kdaj pristalo na kometu. Mars Express je naslednja misija na Mars in prva evropska. Na Rdeči planet bo prispel decembra 2003 in izpustil svoj pristajalni pripomoček Beagle 2, katerega naloga je med drugim iskanje dokazov o življenju na Marsu.
Vsi ti različni projekti imajo nekaj skupnega. Vsi so morali upoštevati zahteve glede „planetarne zaščite“, ki jih je postavila mednarodna znanstvena organizacija Odbor za vesoljske raziskave (COSPAR).
'Nočemo onesnažiti planetov, na katere gremo,' pravi John Bennett iz ESA-ine ekipe Mars Express in eden od znanstvenikov, odgovornih za 'zaščito' Rdečega planeta pred nezaželeno zemeljsko invazijo. 'Ne želimo, da bi prihodnje misije namesto življenja zaznale kontaminacijo.'
Pravila COSPAR določajo stopnjo čistosti vesoljskega plovila. Standardi se razlikujejo glede na vrsto misije in njeno 'usodo'. Na primer, z vidika kontaminacije so pristajalne naprave očitno bolj 'nevarne' kot orbite. Poleg tega večja kot je verjetnost, da planet nosi življenje, strožje so zahteve.
Zaradi teh razlogov so pravila še posebej stroga za pristajalno napravo Mars Express, Beagle 2. Znanstveniki so postavili kriterije sterilizacije 300 mikroorganizmov na kvadratni meter za misije na Mars v preteklosti. Na tej ravni ni bilo zaznanega življenja in ugotovili so, da ta stopnja sterilizacije ne bo ogrozila ali vplivala na biološke meritve. Beagle 2 bo moral biti steriliziran tako, da bo ob izstrelitvi vseboval manj kot 300 mikroorganizmov na kvadratni meter in ne več kot 300 000 v celotnem lansirnem stroju. Za primerjavo, v tleh celo najčistejše kuhinje v hiši na Zemlji je prisotnih več tisoč milijonov mikroorganizmov.
Postopek sterilizacije je precej zapleten. Številne komponente instrumentov so zelo občutljive in ne bi vzdržale zelo visokih temperatur, zato znanstveniki uporabljajo različne tehnike. Večino sestavnih delov Beagle 2 bodo segreli na 120 °C, ostale komponente pa bodo kemično očistili. Za sončne kolektorje bo na primer uporabljen alkohol. Komponente mikroelektronike bodo postavljene v vakuumsko komoro s posebnim plinom, plazmo vodikovega peroksida, ki oksidira biološki material in ga naredi neškodljivega. Znanstveniki bodo uporabili tudi drugo sterilizacijsko tehniko, obsevanje z ultravijolično svetlobo in druge vrste sevanja. Sterilizacija bo vplivala na vse dele pristajalnega letala, tudi na zračne blazine in padalski sistem, ki ga pristajalnik uporablja za varen doseg tal.
Za Beagle bo postopek potekal v več obratih v Združenem kraljestvu. Posebni transportni sistemi bodo vsako komponento odpeljali v posebej zgrajeno čisto sobo, kjer bodo sestavljeni na lokaciji na lokaciji Open University v Združenem kraljestvu. Zbor se bo začel to poletje. Ko bo končan, bo ultraclean Beagle 2 'zapečaten' znotraj lastnega sprednjega in zadnjega pokrova ter pripravljen za namestitev na Mars Express.
Zahteve za Rosetto in Huygens so manj stroge. Ko je bil leta 1997 izstreljen Cassini-Huygens, so znanstveniki menili, da je življenje na mrzlem Titanu preprosto premalo verjetno. Zato so projekt označili za nizko tveganje, brez sterilizacijskih postopkov. Vendar je bilo po pravilih COSPAR vesoljsko plovilo sestavljeno v čisti sobi, torej z manj kot 100 000 delcev na enoto prostornine.
Rosetta je podoben primer. 'Sterilizacija na splošno ni ključna, saj komete običajno obravnavamo kot predmete, kjer lahko najdete prebiotične molekule, torej molekule, ki so predhodniki življenja, ne pa živi mikroorganizmi,' pojasnjuje Gerhard Schwehm, raziskovalec projekta Rosetta. Po drugi strani mora Rosetta izvajati občutljive poskuse na kometu in znanstveniki ne želijo, da bi bili rezultati pokvarjeni, zato je potrebna čistoča.
Originalni vir: Sporočilo za javnost ESA