Visok albedo (odbojnost) nekaterih Plutonovih lun podpira teorijo, da so te lune nastale kot posledica trka, ne pa da so bili predmeti Kuiperjevega pasu (KBO), ki so se sprehajali preblizu in jih je ujela Plutonova gravitacija. Podatki, ki podpirajo teorijo trka, so prišli iz Nasinega vesoljskega plovila New Horizons, ko je julija 2015 letela mimo Plutona.
Plutonov sistem je zapleten. Pluton ima 5 lun: Charon, Styx, Nix, Kerberos in Hydra. Haron je edina luna, ki je plimsko zaklenjena s Plutonom, oba pa se včasih imenujeta dvojni pritlikavi planet. Baricenter sistema leži med Plutonom in Haronom, čeprav je veliko bližje Plutonu. Objekti v sistemu se premikajo po skoraj krožnih orbitah in ne po elipsah.
Menili so, da sta Pluton in Haron nastala na enak način kot druga planeta v Osončju; z združevanjem iz obroča naplavin, ki so ostali po nastanku Sonca. Nato so mislili, da so druge plutonske lune ujeli iz Kuiperjevega pasu. Pluton prebiva v Kuiperjevem pasu, zato je bilo to smiselno. Za nekatere druge lune v našem Osončju, kot sta Neptunov Triton in Saturnova Phoebe, velja tudi, da so ujeti predmeti Kuiperjevega pasu (KBO).
Konkurenčna teorija za nastanek sistema Plutona je teorija trkov. Ta teorija navaja, da sta se Pluton in Haron res združila iz obroča naplavin okoli Sonca in da je bil Haron sam pritlikavi planet. Toda po tem je prišlo do trka, pred približno 4 ali 4,5 milijarde let, med Plutonom in predmetom približno enake velikosti kot Pluton.
Ta trk je pustil Pluton in Haron v njunem binarnem stanju, ustvaril pa je krožni disk naplavin, iz katerega so nastale ostale 4 lune. Obstajajo konkurenčne različice teh teorij, od katerih ena namiguje, da je vseh 5 Plutonovih lun nastalo s tem trkom in nobena se ni združila iz okolizvezdnega diska naplavin, iz katerega so nastali drugi planeti.
New Horizons je poslal meritve in podatke, ki kažejo, da je albedo 4 najmanjših Plutonovih lun veliko previsok za ujete KBO. Njihova površinska odbojnost močno nakazuje na sestavo vode in ledu. Izmerjeni KBO imajo geometrijski albedo manj kot .20, medtem ko imajo Styx, Nix, Hydra in Kerberos vrednosti .40, .57, .56 oziroma .45. To kaže na idejo, da je imel predmet, ki je trčil v Pluton pred 4 do 4,5 milijardami let, vsaj nekaj ledenih površinskih plasti.
Plutonove 4 majhne lune, Styx, Nix, Kerberos in Hydra, so vse nesferoidne. To tudi kaže na njihov izvor kot konglomeriranih objektov, ki so nastali iz diska naplavin, ki jih povzroča trk, in ne kot ujetih predmetov Kuiperjevega pasu.
Te rezultate so bili objavljeni v reviji Science 18. marca 2016. Zbrani so bili z instrumenti Long-Range Reconnaissance Imager (LORRI) in Multispectral Visible Imaging Camera (MVIC) na krovu New Horizons.
Polovica podatkov iz obiska New Horizons na Plutonu še ni prispela, vključno s podatki iz spektralnega niza linearnih etalonov (LEISA). Znanstveniki upajo, da bodo ti podatki in vsi obstoječi podatki, za analizo katerih bodo skupaj potrebna leta, odgovorili na nekatera vprašanja v zvezi z nastankom sistema Pluton.