Glede na podatke iz spektrometra The Fast Imaging Plasma Spectrometer (FIPS) na krovu Nasinega vesoljskega plovila MESSENGER, sončni veter 'peska' površino Merkurja na njegovih polarnih območjih.
Na podlagi ugotovitev iz enega od sedmih različnih dokumentov misije MESSENGER, ki bodo objavljeni v izdaji 30. sept.znanost, so delci natrija in kisika napolnjeni na način, podoben zemeljskemu polarnemu sijaju.
Kako lahko raziskovalci Univerze v Michiganu odkrijejo in preučijo ta pojav?
Z uporabo FISP so znanstveniki na Univerzi v Michiganu izvedli meritve Merkurjeve eksosfere in magnetosfere. Zbrani podatki so raziskovalcem omogočili boljše razumevanje interakcij med Merkurjem in našim Soncem. Podatki FIPS so potrdili tudi teorije o sestavi in viru delcev v Merkurjevem vesoljskem okolju.
'Prej smo opazovali nevtralen natrij iz opazovanj na tleh, vendar smo od blizu odkrili, da so nabiti natrijevi delci skoncentrirani v bližini Merkurjevih polarnih območij, kjer se verjetno sprostijo s brizganjem ionov FIPS sončnega vetra, kar učinkovito odbije atome natrija s površine Merkurja,' je dejal. vodja projekta Thomas Zurbuchen (Univerza v Michiganu).
V sporočilu za javnost UM je Zurbuchen dodal: 'Opazili smo lahko proces nastajanja teh ionov in je primerljiv z načinom, na katerega se aurore ustvarjajo v Zemljini atmosferi blizu polarnih območij.'
Glede na to, da sta Zemlja in Merkur edina dva magnetizirana planeta v notranjem sončnem sistemu (Verjame se, da je imel Mars v preteklosti magnetno polje), se sončni veter odklanja okoli njih. Sončni veter je nedavno objavil novice zaradi nedavnih izbruhov Sonca, ki povzročajo vidne polarne siline, ki jih povzroča interakcija nabitih delcev Sonca in relativno močne magnetosfere Zemlje. Medtem ko ima Merkur magnetosfero, je v primerjavi z Zemljo relativno šibka. Glede na šibko magnetosfero Merkurja in neposredno bližino Sonca imajo učinki sončnega vetra močnejši učinek.
Plazemski spektrometer s hitrim slikanjem na krovu MESSENGER je ugotovil, da je sončni veter sposoben premagati živo srebro dovolj, da razstreli delce z njegove površine v njegovo rahlo ozračje.
Zasluge za sliko: Shannon Kohlitz, Media Academica, LLC
'Naši rezultati nam kažejo, da šibka magnetosfera Merkurja zagotavlja zelo malo zaščite planeta pred sončnim vetrom,' je dejal Zurbuchen.
Jim Raines, operativni inženir FIPS (Univerza v Michiganu), je dodal: »Poskušamo razumeti, kako sonce, dedek vsega, kar je življenje, sodeluje s planeti. Zemljina magnetosfera je tista, ki preprečuje, da bi se naše ozračje odstranilo. In zaradi tega je ključnega pomena za obstoj življenja na našem planetu.'
Enobarvna slika visoke ločljivosti je bila združena s sliko z izboljšano barvo nižje ločljivosti. Vdolbine se pojavijo v cian barvi, kar je posledica njihove visoke odbojnosti in modrikaste barve glede na druge dele planeta. Velika jama v središču kraterja je lahko vulkanski zračnik, iz katerega je izbruhnil oranžni material. Zasluge: z dovoljenjem Science/AAAS
Ekipa MESSENGER je objavila tudi druge rezultate misije, vključno z novimi dokazi, da je bil poplavni vulkanizem razširjen na Merkurju, prvi pogledi na Merkurjeve 'votnje' od blizu in prve neposredne meritve kemične sestave Merkurjeve površine.
MESSENGER, pa tudi misija ob preletu Mariner 10, je opazila nenavadne značilnosti na tleh in osrednjih gorskih vrhovih nekaterih udarnih kraterjev, ki so bili zelo svetli in imajo modro barvo glede na druga področja Merkurja. Te vrste lastnosti ni mogoče opaziti na Luni in so jo poimenovali 'votnje'.
Zdaj, z najnovejšimi podatki MESSENGER, so bile vdolbine odkrite v širokem razponu zemljepisnih širin in dolžin, kar kaže, da so dokaj pogoste po Merkurju. Številne depresije imajo svetlo notranjost in haloje.
'Na presenečenje znanstvene ekipe se je izkazalo, da so svetla območja sestavljena iz majhnih, plitvih, nepravilnih depresij, ki jih pogosto najdemo v grozdih,' pravi David Blewett, osebni znanstvenik na Laboratoriju za uporabno fiziko Univerze Johns Hopkins ( APL) v Laurelu, Md., in glavni avtor enega od znanstvenih poročil. 'Znanstvena skupina je za te značilnosti sprejela izraz 'votnje', da bi jih razlikovala od drugih vrst jam, ki jih vidimo na Merkurju.'
Blewett je dodal, da imajo do zdaj odkrite vdolbine svež videz in niso nabrali majhnih udarnih kraterjev, kar kaže, da so relativno mlade.
Če želite izvedeti več o misiji MESSENGER, obiščite: http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/main/index.html , oz http://messenger.jhuapl.edu/