Najden je bil tanek most temne snovi – le namig večjega kozmičnega okostja –, ki povezuje par oddaljenih galaksij.
Glede na sporočilo za javnost revije Nature so znanstveniki že desetletja sledili nitkasti strukturi, ki spominja na kozmično mrežo, vendar so to prvič opažanja, ki potrjujejo, da so to strukturo opazili. Trenutna teorija kaže, da zvezde in galaksije sledijo kozmični mreži po vesolju, ki jo je prvotno oblikovala temna snov – skrivnostna, nevidna snov, za katero se domneva, da predstavlja več kot 80 odstotkov snovi v vesolju. Temno snov je mogoče zaznati le z njenim gravitacijskim vlekom in videti le, ko ukrivi svetlobo oddaljenih galaksij.
Astronomi, ki jih vodi Jörg Dietrich, raziskovalec fizike na Univerzi v Michiganu College of Literature, Science and the Arts, so izkoristili ta učinek s preučevanjem gravitacijske leče galaktičnih kopic Abell 222 in 223. S preučevanjem svetlobe več deset tisoč galaksij onkraj superjata; ki se nahaja približno 2,2 milijarde svetlobnih let od Zemlje, so znanstveniki lahko zarisali popačenje, ki ga povzroča kopica Abell. Znanstveniki priznavajo, da je izjemno težko opazovati gravitacijske leče s temno snovjo v filamentih, ker vsebujejo malo mase. Njihova rešitev je bila preučiti posebno masivno žarilno nitko, ki se je raztezala čez 18 megaparsekov (skoraj 59 milijonov svetlobnih let) prostora. Poravnava strune je povečala učinek leče.
Rezultati ekipe so bili objavljeni v številki Nature 4. julija 2012.
'Izgleda, da obstaja most, ki kaže, da obstaja dodatna masa, ki presega tisto, kar vsebujejo grozdi,' je dejal Dietrich v sporočilu za javnost. 'Gropi sami ne morejo razložiti te dodatne mase.'
S preučevanjem rentgenskih žarkov, ki izhajajo iz plazme v filamentu, opaženih s satelita XMM-Newton, je ekipa izračunala, da ne more biti več kot devet odstotkov mase žarilne nitke sestavljeno iz vročega plina. Računalniške simulacije so nadalje pokazale, da je le 10 odstotkov mase posledica vidnih zvezd in galaksij. Samo temna snov, pravi Dietrich, lahko sestavlja preostalo maso.
'Kar je vznemirljivo,' pravi Mark Bautz, astrofizik na Massachusetts Institute of Technology, 'je, da lahko v tem nenavadnem sistemu skupaj preslikamo temno in vidno snov ter poskušamo ugotoviti, kako se povezujeta in razvijata vzdolž žarilne nitke.'
Izboljšanje tehnike bi fizikom lahko pomagalo razumeti strukturo vesolja in določiti identiteto temne snovi (ne glede na to, ali gre za hladno počasi gibajočo se maso ali toplo, hitro premikajočo se maso. Različne vrste bi se različno zgrudile vzdolž filamenta, pravijo znanstveniki.
Napis slike: Predvideva se, da bodo filamenti temne snovi, kot je tisti, ki premostijo kopice galaksij Abell 222 in Abell 223, vsebovali več kot polovico vse snovi v vesolju. (zasluge: Jörg Dietrich, Univerza v Michiganu/Univerzalni observatorij München)