V petek, 24. aprila, je bil na Kitajskem 'dan vesolja', ki so ga praznovali ob 50-letnici njihove prve izstrelitve satelita. Pretekli petek je Kitajska obeležila to priložnost z razglasitvijo imena za svoj prvi Mars Lander: Tianwen.
Po podatkih kitajske nacionalne vesoljske uprave (CNSA) Tianwen pomeni »Iskanje nebeške resnice«.
Kitajska uživa v uspehu svoje nedavne misije Chang’e 4 na Luno, ki vključuje pristajalnik, rover in tudi komunikacijski satelit. Zdaj začenjajo misijo na Mars, načrtovano za prihodnji julij. Misija Tianwen bo vključevala tudi orbiter, pristajalno napravo in šestkolesni rover na sončni pogon.
'...Marsova sonda bo izvajala znanstvene raziskave o marsovski zemlji, geološki strukturi, okolju, atmosferi in vodi.'
Izjava kitajske nacionalne vesoljske uprave CNSA
CNSA ni tako odprta kot NASA ali druge vesoljske agencije, zato so nekatere podrobnosti misije nejasne. Vendar je približno usklajena z drugimi misijami na Mars, ki raziskujejo trenutne in pretekle razmere na Marsu in ali so bile ugodne za bivanje. Po navedbah CNSA bo '...Marsova sonda izvajala znanstvene raziskave o marsovski zemlji, geološki strukturi, okolju, atmosferi in vodi.' Leta 2016 je uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua poročala, da bo Tianwen 'preiskoval tla z radarjem, opravil kemične analize na prst , in poiščite biomolekule in biosignature .'
CNSA je tudi dejala: 'Ime predstavlja neusmiljeno iskanje resnice Kitajcev, kulturno dediščino njenega razumevanja narave in vesolja, pa tudi neskončna raziskovanja znanosti in tehnologije.' To je vse lepo in prav, toda kakšne so nekatere podrobnosti misije?
Vesoljsko plovilo, ki bo na Mars prispelo nekje februarja 2021 (če je julijski datum izstrelitve točen), bo nekaj časa krožilo okoli planeta. Kitajska ni natančno povedala, kdaj bo lander/rover razporejen na površje. Toda ko bo, se pričakuje, da bo za spuščanje in pristanek uporabil retrorakete, zračne blazine in padalo.
»Sedem minut terorja« – vstop, spust in pristanek (EDL) Marsovega znanstvenega laboratorija (MSL) – Mars Curiosity Rover. Kitajska ni objavila vseh podrobnosti, vendar pravijo, da bo njihova misija Tianwen uporabljala tudi retrorakete in padala za pristanek na Marsu. (Zasluge: NASA/JPL)
Videti je, da ime Tianwen velja za pristajalno napravo, vendar bo rover dobil svoje ime. Rover bo šestkolesni rover na sončni pogon, njegova misija pa naj bi trajala vsaj tri mesece. Nosil bo 13 znanstvenih instrumentov in bo tehtal več kot 200 kg (440 lbs.)
Čeprav je pomembna sama po sebi, je misija Tianwen tudi tehnološka demonstracijska misija za naslednjo kitajsko misijo na Mars, ki je ambiciozna misija vračanja vzorcev predviden za 2030.
Nič od tega seveda ni zabijanje. Navajamo se uspešnih pristankov na Mars, predvsem po zaslugi Nase. Toda številni poskusi pristanka vesoljskega plovila na Marsu so bili neuspešni. Obstaja veliko sofisticirane tehnologije, ki jo je treba učinkovito uporabiti za delovanje. In čeprav je bila Kitajska pred kratkim uspešna s svojo misijo na Luno, misije drugih držav na Mars niso uspele.
Prvi poskus pristanka na Marsu sega v leto 1962, ko je Sovjetska zveza poskušala priti na Mars. Ta misija ni uspela zapustiti nizke zemeljske orbite. V sodobnejših časih, natančneje marca 2016, ESA-jev pristajalnik Schiaparelli EDM zaleten ko je poskušal pristati na Marsu. Pravzaprav so le ZDA in Rusija/Sovjetska zveza uspešno pristale na Marsu in le NASA je uspešno pristala roverje.
Ta slika 25. oktobra 2016 prikazuje območje, kjer je testna pristajalna naprava Evropske vesoljske agencije Schiaparelli dosegla površino Marsa, s povečanimi vložki treh mest, kjer so sestavni deli vesoljskega plovila udarili ob tla. To je prvi pogled na spletno mesto s kamero High Resolution Imaging Science Experiment (HiRISE) na Nasinem Mars Reconnaissance Orbiterju, posnet po dogodku pristanka 19. oktobra 2016 in naša najvišja ločljivost prizora doslej. Pripombe avtorja. Zasluge: NASA/JPL-Caltech
To ne bo prva kitajska misija na Mars. Bili so del ruske misije Phobos-Grunt. To vesoljsko plovilo naj bi obiskalo marsovsko luno Fobos in vrnilo vzorec, vendar je Kitajska v to misijo vključila svoj orbiter Yinghuo-1 Mars. To misija je bila uničena ko je raketa eksplodirala.
Kar zadeva pristajalna mesta, je CNSA sprva preučevala dve možnosti. To sta bili regija Chryse Planitia in regija Elysium Mons. Vendar je Kitajska leta 2019 objavila, da je identificirala dve predhodni elipsi pristanka, obe v Utopia Planitia regija. Vsaka od elips je približno 100 x 40 km (62 x 25 milj).
NASA-in Viking Lander je leta 1979 pristal v Utopii Planitia in posnel to sliko zmrznjene zemlje in skal. Kitajska pristajalna naprava Tianwen bo pristala tudi na Utopia Planitia. Zasluge slike: avtor »Roel van der Hoorn (Van der Hoorn)« – lastno delo, ki temelji na slikah v Nasinem arhivu slik Viking. .org/w/index.php?curid=9563051
CNSA je predstavila tudi svoj novi logotip za svojo prvo misijo na Mars. To je stilizirana črka 'C' za Kitajsko, pa tudi planete v orbiti. Logotip misije Tianwen vključuje tudi besedo »Mars«.
Nov logotip kitajske nacionalne vesoljske uprave za misijo Tianwen. Zasluge slike: CNSA/Xinhua
