Drzna evro-ruska ekspedicija na poti na Mars v iskanju življenjskih kazalnikov odstreli brez Zemlje
Umetniški koncept ločitve vesoljskega plovila ExoMars od četrte stopnje Breeze M po izstrelitvi na vrhu rakete Proton 14. marca 2016. Zasluge: ESA
Zadruga Evro-ruska ekspedicija ExoMars 2016 je zdaj na poti do Rdečega planeta, potem ko je v ponedeljek zvečer, 15. marca še zadnjič izstrelil svoj ojačevalnik zgornje stopnje, da bi se osvobodil zemeljskega gravitacijskega vlačilca in začel 500 milijonov kilometrov medplanetarno potovanje v drznem iskanju znakov življenja ki izvirajo iz potencialnih marsovskih mikrobov.
Vozilo je v 'dobrem zdravju' z razvitimi sončnimi paneli, ki proizvajajo energijo in je na poti za 500 milijonov kilometrov (300 milijonov milj) potovanje na Mars.
»Pridobitev signala potrjena. Imamo misijo na Mars!' je objavila Evropska vesoljska agencija za nadzor misije.
Spoj Evropsko/rusko vesoljsko plovilo ExoMars uspešno poletel s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu na vrhu ruske rakete Proton-M ob 5:31:42 EDT (09:31:42 GMT), v ponedeljek, 14. marca, z namenom iskanja možnih podpisov življenja v obliki sledovih atmosferskega metana na Rdečem planetu.
Video napis: Blastoff ruske protonske rakete s kozmodroma Baikonur, ki nosi misijo ExoMars 2016 14. marca 2016. Zasluge: Roscosmos
Prve tri stopnje ruske rakete, visoke 191 čevljev (58 metrov), so izstrelile po načrtih v prvih desetih minutah in v orbito dvignile 9.550 funtov (4.332 kilogramov) ExoMars.
Še trije izstrelitve iz četrte stopnje Breeze-M so sondo hitro dvignile v progresivno višje začasne parkirne orbite okoli Zemlje.
Toda znanstvene in inženirske ekipe iz Evropske vesoljske agencije (ESA) in Roscosmosa so morale držati pesti in prestati mučno dolgo čakanje, ki je trajalo več kot 10 ur, preden se je moral prekiniti četrti in zadnji vžig zgornje stopnje Protona Breeze-M. vezi Zemlje.
Zadnje zgorevanje zgornje stopnje Breeze-M do or die s še vedno priloženim ExoMarsom je bilo končno sproženo natančno po načrtih.
Sonda je bila končno izpuščena iz Breeze ob 20:13 GMT.
Vendar pa je trajalo še dolgo uro, da se potrdi resnični uspeh misije, dokler ni bil ob 17:21:29 prejet prvi pridobitev signala (AOS) iz vesoljskega plovila v nadzornem centru ESA v Darmstadtu v Nemčiji prek zemeljske sledilne postaje Malindi v Afriki. EST (21:29 GMT), ki potrjuje popolnoma uspešno izstrelitev z vesoljskim plovilom v dobrem zdravju.
Pognalo se je navzven, da se je začelo sedemmesečno potovanje na Rdeči planet na veliko olajšanje vseh vpletenih iz ESA, Roscosmosa in drugih sodelujočih držav. Okvara zgornje stopnje je povzročila popolno izgubo ruske predhodne misije na Mars; Fobos-Grunt.
»Samo proces sodelovanja daje najboljše tehnične rešitve za odlične rezultate raziskav. Roscosmos in ESA sta prepričana v uspeh misije,' je v izjavi dejal Igor Komarov, generalni direktor Roscosmos State Space Corporation.
Misija ExoMars 2016 je sestavljena iz združenega para evropskih vesoljskih plovil, sestavljenih iz Trace Gas Orbiter (TGO) in demonstracijskega modula Schiaparelli za vstop, spust in pristanek, ki ga je zgradila in financirala ESA.
'Do prve misije ExoMarsa do izstrelitve je bila dolga pot, toda zahvaljujoč trdemu delu in predanosti naših mednarodnih ekip je nova doba raziskovanja Marsa zdaj na dosegu,' pravi Johann-Dietrich Woerner, direktor ESA. General.
»Hvaležen sem našemu ruskemu partnerju, ki je dal tej misiji najboljši možen začetek danes. Zdaj bomo skupaj raziskovali Mars.'
Misija ExoMars 2016 na Rdeči planet. Sestavljen je iz dveh vesoljskih plovil – Trace Gas Orbiter (TGO) in demonstratorskega modula za vstop, spust in pristanek (EDM), ki bosta pristala. Zasluge: ESA
Misija sodelovanja vključuje pomembno sodelovanje ruske vesoljske agencije Roscosmos, ki je zagotovila izstrelitev Proton-M, del paketa znanstvenih instrumentov, površinsko platformo in podporo zemeljske postaje.
Trace Gas Orbiter (TGO) in pristajalna naprava Schiaparelli skupaj hitita proti Marsu na poti proti Rdečemu planetu. Ločila se bosta 16. oktobra 2016 na oddaljenosti 900.000 km od planeta, tri dni pred prihodom 19. oktobra 2016.
TGO bo sprožil potiske, da bi spremenil smer in vstopil v začetno štiridnevno eliptično orbito okoli četrtega planeta od sonca v razdalji od 300 km na perigeju do 96 000 km na apogeju ali najbolj oddaljeni točki.
V naslednjem letu bodo inženirji TGO ukazali, naj sproži potisne pogone in izvede zapleteno serijo manevrov 'aerozavora', ki bodo postopoma spustili vesoljsko plovilo na krožno 400 km (250 milj) orbite nad površino.
Znanstvena misija za analizo redkih plinov, vključno z metanom, v tanki marsovski atmosferi na nominalni orbiti naj bi se začela decembra 2017.
ExoMars 2016: Trace Gas Orbiter in Schiaparelli. Kredit:
ESA / ATG medialab
Ko TGO vstopi v orbito, bo pristajalna naprava Schiaparelli treščila v ozračje in začela grozljiv šestminutni spust na površje.
Glavni namen Schiaparellija je prikazati ključne tehnologije vstopa, spuščanja in pristajanja za naslednjo 2. misijo ExoMars leta 2018, ki bo pristala prvi evropski rover na Rdečem planetu.
Pričakuje se, da bo pristajalnik na baterije deloval od štirih do osem dni, dokler se baterija ne izprazni.
Izvedel bo številne okoljske znanstvene študije, kot je »pridobitev prvih meritev električnih polj na površini Marsa, ki bodo v kombinaciji z meritvami koncentracije atmosferskega prahu zagotovile nov vpogled v vlogo električnih sil pri dvigovanju prahu – sprožilec za prašne nevihte,« navaja ESA.
Ostanite z nami tukaj za Ken's nadaljevanje novic o Zemlji in planetarni znanosti ter človeških vesoljskih poletih.
